Psihoterapija

Kaj je psihoterapija?

Psihoterapija je terapija skozi pogovor, je proces samospoznavanja, osebne rasti in ustvarjanja želenih sprememb v življenju. Terapevtski odnos, ki temelji na zaupanju, varnosti in toplini, omogoča varen prostor za raziskovanje sebe, svojega življenja in odnosov. Ločimo INDIVIDUALNO (odrasli, otroci, mladostniki), PARTNERSKO in SKUPINSKO terapijo.

Kdaj na psihoterapijo?

Za psihoterapijo se ponavadi odločimo tedaj, ko bi želeli izboljšati kvaliteto svojega življenja,

  • ko čutimo, da ne živimo življenja, kakršno bi si želeli, a ne zmoremo prepoznati in vpeljati ustreznih sprememb, da bi bilo to bolj zadovoljno;
  • ko doživljamo občutek psihičnega ali fizičnega zloma, ki se kaže prek različnih psihičnih simptomov (tesnobe, depresije fobij, paničnih napadov, prisilnih misli, idr) ali povsem fizičnih, kot so razne bolezni, ki jim ne najdejo pravega vzroka;
  • ko se težko spopadamo s pomembnim življenjskim dogodkom, na primer ločitvijo, izgubo službe, žalovanjem, odhodom otrok od doma, boleznijo, težavami v službi ipd.

Komu je psihoterapija namenjena?

Psihoterapija je namenjena vsem, ki si želite izboljšati kakovost življenja. Pomaga lahko v vseh življenjskih obdobjih in razmerah.

Psihoterapija pomaga pri:

  • depresiji,
  • anksioznosti, paničnih napadih,
  • stresu, izgorelosti,
  • partnerskih težavah,
  • fobijah, strahovih,
  • samozavesti in samopodobi,
  • osebni rasti, iskanju identitete,
  • postravmatskem stresu,
  • zlorabah, travmah,
  • vzgoji,
  • obremenilnih življenjskih dogodkih,
  • motnjah hranjenja,
  • sposobnosti odločanja,
  • odvisnosti

Vrste težav

Psihoterapija pomaga pri:

  • depresiji, žalovanju, samomorilnosti, potrtosti in brezvoljnosti, osamljenosti;
  • anksioznosti (tesnobi), paničnih napadih, fobijah, strahovih in drugih težavah, povezanih z anksioznostjo;
  • postravmatskem stresu, spolnih in drugih zlorabah, travmah;
  • stresu in s stresom povezanih težavah, težavah v delovnem okolju, preobremenjenosti;
  • družinskih in partnerskih težavah, konfliktih v odnosih, vzgoji otrok in mladostnikov;
  • težavah, povezanih s fizičnim zdravjem, psihosomatskimi težavami, hipohondrijo;
  • samozavesti in samopodobi;
  • soočanju s pomembnimi obremenilnimi življenjskimi dogodki in situacijami (smrt bližnjega, ločitev, izguba službe, odhod otrok od doma, kronična bolezen, skrb za bolnike, invalide, ostarele starše);
  • motnjah hranjenja;
  • osebni rasti, iskanju identitete, sposobnosti odločanja in usmerjanja lastnega življenja;
  • odvisnosti (odvajanje od cigaret, alkohola, drog, računalniških iger ali iger na srečo).

Individualna psihoterapija

Odrasli

Ljudje smo naravno živahni in zdravi. Včasih pa si pri tem postavljamo lastne ali življenjske ovire. To se kaže v čustvih žalosti, jeze, strahu, tesnobe in osamljenosti. Klientom pomagam k večji jasnosti in razkrivanju razlogov, kako in zakaj so izgubili pomembne dele sebe, ter da se premaknejo k polnejšemu življenju, v katerem se bodo spet počutili žive in zadovoljne.

Mladostniki

Čas odraščanja je naporen tako za starše kot za mladostnike. Mladostniki se srečujejo z iskanjem svojega prostora v odraslem svetu, iskanjem novih mej, fizičnimi in psihičnimi spremembami, hkrati pa je to obdobje zahtevnih preizkušenj – šolskih zahtev, prvih ljubezni in pomembnih odločitev.
Odmikanje mladostnika, zapiranje vase in morebitne napetosti, ki nastajajo v odnosu med mladostnikom in starši, ovirajo vzpostavitev in ohranjanje zaupnega in odprtega odnosa, ki je potreben, da starši mladostniku učinkovito stojijo ob strani na poti odraščanja. V takih primerih lahko pogovor s tretjo osebo, usposobljenim strokovnjakom, psihoterapevtom, pomaga mladostniku izraziti in raziskovati svoja čustva, premagovati stiske in se učiti konstruktivnega spopadanja s težavami. Staršem pa pomaga ohranjati zaupanje, da bo njihov otrok uspešno prestal izzive na poti odraščanja.

Otroci

Vzgoja otrok ni preprosta naloga in v nekaterih primerih je lahko še posebej zahtevna. Ko otroci ne znajo izraziti, kaj jih muči, to pogosto pokažejo skozi vedenjske simptome.
Terapija otrok ni enaka terapiji odraslih. Pri odraslih je glavno orodje pogovor, pri otrocih igra. Skozi gibanje in igro otroci sporočajo svoja psihična stanja ter izražajo in rešujejo čustvene stiske.
Kdaj se obrniti na psihoterapevta:

  • ko pri otroku opažate stvari, ki vas skrbijo, in se sprašujete: »Je moj otrok v redu? Je z njim kaj narobe?«
  • ko so se ali se bodo zgodile pomembne zadeve in želite zagotoviti, da se otrok lahko z njimi spopade in polno okreva (npr. smrt, ločitev, selitev …) oziroma da se nanje kar najbolje pripravi.

Pri terapiji otrok velja: mlajši kot je otrok, več delamo s starši, saj so starši tisti, ki ustvarjajo otrokovo primarno okolje, v katerem se razvija.

Partnerska psihoterapija

Ne glede na to, ali se trudite za ohranjanje in izboljšanje svojega partnerskega odnosa ali se odločate za ločitev, je partnerska terapija učinkovita pomoč in opora.
V varnem okolju ob izkušenem terapevtu partnerja raziskujeta sebe, svoj odnos ter se morda prvič po dolgem času slišita in sta slišana. Prepoznavata lastno »prtljago«, ki sta jo prinesla v odnos, jo po potrebi spreminjata ter se lažje soočata s tisto, ki jo je v odnos prinesel partner.
Ko se partnerja odločata za ločitev, partnerska terapija pomaga k boljšemu sodelovanju med bivšima partnerjema takrat, ko bosta zaradi skrbništva nad skupnimi otroki tudi v prihodnje ostala povezana kot starša.

Psihoterapevtski pristopi

Pri svojem delu združujem različne psihoterapevtske pristope. Najpoglavitnejša sta Realitetna terapija, ki temelji na Teoriji izbire in Transakcijska analiza.

Realitetna terapija

Realitetna terapija (RT) je svetovalna in psihoterapevtska metoda, ki usmerja ljudi k prevzemanju učinkovitejšega nadzora nad svojim življenjem in uspešnejšemu spoprijemanju s stresi in drugimi življenjskimi težavami tako, da jih uči usmerjati njihova življenja k učinkovitejšim izbiram med možnostmi, ki so jim na voljo.
Razvil jo je ameriški psiholog in psihiater dr. William Glasser na podlagi spoznanj, ki jih je pridobil v svoji psihiatrični praksi, ko se je srečeval z neučinkovitostjo tedanje psihiatrije. Njegovo prvo knjigo Realitetna terapija so označili za mejnik v psihoterapiji.
Realitetna terapija je izjemno učinkovit pristop pri obravnavi vseh oblik psiholoških motenj, od vsakodnevnih življenjskih težav do resnih psihoz. Metode terapije so uporabne pri delu s posamezniki, skupinami, pari in družinami.

Transakcijska analiza

Transakcijska analiza (TA) je teorija osebnosti in komunikacije, ki se je iz okvirjev psihoterapije razširila tudi na druga področja, kjer se je izkazala za učinkovit pristop in močno orodje. Njeni temeljni koncepti in tehnike se učinkovito uporabljajo tudi v svetovanju, na področju vzgoje in izobraževanja, v organizacijski psihologiji in menedžmentu.
TA se v praksi uporablja kot psihoterapija za obravnavo vseh oblik psiholoških motenj, od vsakodnevnih življenjskih težav do resnih psihoz. Metode terapije so uporabne pri delu s posamezniki, skupinami, pari in družinami. TA je uporabna povsod, kjer je potrebno razumevanje posameznikov, odnosov in komunikacije.

Psihoterapija poteka skozi pogovor, ko ob strokovno usposobljenem sogovorniku – psihoterapevtu, odkrivate sebe, lastne vzgibe, vzorce, motive, pogosto neznane in nezavedne, ki vas vodijo v življenju. Njihova prepoznava in spreminjanje vodita v zadovoljnejše in polnejše življenje.
V psihoterapiji ste aktiven in vitalen ustvarjalec v procesu osebne rasti. Zaradi tega in zaradi individualnih dejavnikov, ki lahko zavirajo ali pospešijo vaš osebni proces, je težko napovedati trajanje terapije. Vsekakor pa imate ob pravem terapevtu dobre možnosti, da izkusite pozitivne rezultate in trajne spremembe v smeri, ki si jo želite.

Zaradi individualnih posebnosti je to težko napovedati. Dolžina terapije je odvisna od mnogih dejavnikov: od vsebin, na katerih želite delati, od trajanja težav, od kompleksnosti situacije, od tega, kaj želite s terapijo doseči, kako aktivni ste v terapevtskem procesu …

Včasih je za rešitev težave in dosego želenih sprememb dovolj nekaj terapevtskih srečanj, največkrat pa je za poglobljeno raziskovanje osebnih konfliktov potrebnih več mesecev. Terapija ponavadi traja tako dolgo, dokler oseba čuti, da potrebuje podporo in spremstvo terapevta.

Frekvenca srečanj se sčasoma niža, s tedenskih srečanj preidemo na 14-dnevna, nato na mesečna, dokler se terapevt in klient ne odločita, da lahko terapijo varno končata.

Zaupnost je eden temeljev psihoterapevtskega odnosa, vaših podatkov ne bomo posredovali nikomur. Izjemnega pomena je, da se klient počuti varnega in lahko svobodno spregovori o težavah in svojem življenju, zato je temeljna skrb terapevta, da klientu to zagotovi.

Ni natančne ločnice. Pri psihološkem svetovanju se osredotočamo predvsem na specifične vsebine in težave, za kar je navadno potrebno eno ali nekaj srečanj. Pri psihoterapiji pa gre za dolgoročnejši proces, ki posamezniku ponudi priložnost za poglobljeno raziskovanje in spreminjanje.
Včasih je za rešitev težave in dosego želenih sprememb dovolj nekaj terapevtskih srečanj, največkrat pa je za poglobljeno raziskovanje osebnih konfliktov potrebnih več mesecev. Terapija ponavadi traja tako dolgo, dokler oseba čuti, da potrebuje podporo in spremstvo terapevta.
Frekvenca srečanj se sčasoma niža, s tedenskih srečanj preidemo na 14-dnevna, nato na mesečna, dokler se terapevt in klient ne odločita, da lahko terapijo varno končata.

Odločitev za psihoterapijo je pomemben korak, ki lahko vodi do novih načinov mišljenja in čutenja ter tako privede do bolj kreativnih načinov spopadanja z življenjskimi problemi.

Imate vprašanje? Pošljite sporočilo: