Deseti oktober je svetovni dan duševnega zdravja. Mediji in strokovnjaki vsevprek svetujejo, kako ga ohranjati ter kako ga ponovno pridobiti, če imamo morda občutek, da smo ga v stresnih izkušnjah vsakdanjika spotoma izgubili.
Že dolgo vemo, da nam pri ohranjanju duševnega ravnovesja pomaga izogibanje stresu, razvijanje občutka lastne vrednosti, sposobnost zdravega postavljanja mej, dobri odnosi, zadovoljujoče partnerstvo….pa še redno gibanje in zdrava prehrana nekje vmes.
Vse lepo in prav. A kako naj poskrbim za zdravo postavljanje mej, če imam občutek, da me nihče ne sliši, za stres, če se moje delovne naloge dnevno kopičijo in roki krajšajo, za stabilno partnerstvo, če zanj sploh nimam časa, za dobre odnose na delovnem mestu, če si sodelavcev ne izbiram, jih doživljam kot tekmece in mi za druženje z njimi kronično zmanjkuje časa…
V resnici ne vem. Vem pa, da se vse začne in konča pri nas samih.
Seveda se vsi strinjamo, da bi bil svet lepši in naša življenja lažja, če bi se zmanjšalo število obveznosti, bile službe bolj zanesljive, šefi prijaznejši in če bi imeli več časa zase.
Realnost pa je, da se to zelo verjetno ne bo zgodilo. Smo potemtakem obsojeni na mrko življenje, stisnjeno ob rob vseh obveznosti? NIKAKOR NE! Kljub temu, da na zunanje okoliščine in na druge nimamo velikega vpliva, smo edini, ki imamo ves vpliv na to, kako se s temi okoliščinami spopadamo sami.
Psihično odporne osebe so bolje opremljene z ‘orodji’ s katerimi se soočajo s težavnimi situacijami in ohranjajo pozitiven pogled. Ostajajo osredotočene, fleksibilne in kreativne tako v slabih kot v dobrih časih. Medtem ko so nekateri te spretnosti razvili tekom odraščanja, se jih lahko ostali naučimo kadarkoli kasneje v življenju.
Kako? Je sploh možno postati srečnejša oseba? In če ja, katera pot je najboljša?
S tem so se ukvarjali raziskovalci s področja pozitivne psihologije in rezultati so spodbudni. Izkazalo se je, da lahko resnično povečamo svoje zadovoljstvo v življenju, ne da bi bilo za to potrebno zadeti na loteriji ali drastično spremeniti življenjske okoliščine. Spremeniti moramo le svojo zaznavo in odnos do stvari. To, lahko na srečo storimo vsi.
1. Spodbujajmo možgane k pozitivnemu
Naši možgani so naučeni, da bolje opazijo in si zapomnijo stvari, ki so negativne. To je preživetveni mehanizem, ki je našim prednikom v jamah pomagal, da so preživeli v svetu resničnih fizičnih nevarnosti. Danes živimo v relativno varnem svetu, zato ta biološka predispozicija fokusiranja na negativno nima več prave funkcije in povečuje stres in nesrečnost.
Naše možgane naučimo osredotočanja na pozitivno. To ne pomeni, da se venomer smehljamo. Ni potrebno, da ignoriramo realnost in se delamo, da so stvari odlične tudi takrat, ko niso. A ravno tako kot premlevanje negativnih stvari veča stres in slabo voljo (ter igra pomembno vlogo pri nastanku depresije in anksioznosti), tudi naša odločenost, da opazimo, cenimo in pričakujemo dobre stvari, generira dobro počutje. Zato, naučimo se opaziti in ceniti vse tisto, kar imamo. Raziskave kažejo, da zavedanje tega, kar je dobrega v našem življenju, krepi pozitivna čustva, izboljšuje odnose in jača imunski sistem. Zato, ozrimo se naokoli, vzemimo si čas za razmislek ter opazimo, kaj je v našem življenju lepega in pozitivnega, za kaj smo lahko hvaležni in komu vse se lahko zahvalimo. Morda sebi. Pomislimo na to, kaj se nam je na primer lepega in dobrega zgodilo danes. Morda le to, da nas je v jutranji gneči nekdo prijazno spustil v koloni. Osredotočanje na dobre stvari bo izboljšalo našo izkušnjo dneva in s tem naše počutje.
2. Gojimo dobre odnose z drugimi in uživajmo v njih
Raziskave potrjujejo, da so dobri odnosi eden največjih virov zadovoljstva v življenju. Srečnejša kot je oseba, večja je verjetnost, da ima širok krog prijateljev in družinskih članov, ki jo podpirajo. Zato je gojenje dobrih odnosov ena najboljših čustvenih investicij, ki jih lahko naredimo. Če vlagamo trud v gradnjo dobrih odnosov z drugimi, bomo kmalu nagrajeni s pozitivnimi občutji. Kako?
Resnično se potrudimo, da ostanemo povezani z drugimi. V današnji ujetosti v obveznosti in odgovornosti se nam hitro zgodi, da zanemarimo odnose. Izkaže se, da je to ena največjih izgub v življenju. Ne dovolimo si, da se zgodi nam. Vzemimo si čas za telefonski klic, mail ali obisk. Na dolgi rok bomo zaradi tega srečnejši.
Čas, ki ga preživimo skupaj, naj bo kvaliteten. Pogovor je veliko boljši kot skupno posedanje pred tv.
Družimo se z zadovoljnimi ljudmi. Raziskave kažejo, da je sreča nalezljiva (tudi žalost, a na srečo veliko manj).
Uživajmo v uspehu drugih. Ena od stvari, ki resnično ločijo zdrave in zadovoljujoče odnose od drugih, je v tem, kako se odzivamo na uspeh drugih. Ali pokažemo iskreno navdušenje in zanimanje, ko naš sodelavec, prijatelj ali družinski član doživlja nekaj lepega? Ali pa ignoriramo, kritiziramo in zmanjšujemo pomen dosežka, občutimo zavist in ogroženost. Vzkliknemo le »O, super« in gremo naprej? Sreča je nalezljiva, zato s tem, ko z drugim delimo njegovo veselo izkušnjo, to zadovoljstvo postaja tudi naše.
3. Sprejmimo se
Različni smo si. Veliko bolj zdravo je, da sprejmemo svojo unikatnost, kot da si želimo, da bi bili podobni drugim. Dobro počutje v svoji koži veča samozavest. Pomaga nam pri učenju novih spretnosti, sprejemanju odločitev in odnosih z drugimi. Dobra samopodoba nam pomaga spopadati se z življenjem takrat, ko postane težavno.
4. Živi v trenutku
Spomnimo se trenutkov, ko smo bili depresivni ali tesnobni. Velika verjetnost je, da smo takrat premlevali nekaj negativnega iz preteklosti ali skrbeli glede česa v prihodnosti. Nasprotno pa je, ko smo osredotočeni na sedanji trenutek, velika verjetnost, da se počutimo dobro, umirjeno in zadovoljno. Veliko večja verjetnost je tudi, da opazimo lepe stvari, ki se nam dogajajo, namesto, da jih spustimo, da neopažene spolzijo mimo. Kako torej pričnemo živeti v sedanjem trenutku in uživati v lepih stvareh, ki jih ponuja?
Močna tehnika, ki nam pri tem pomaga, je meditacija. Poenostavljeno, to je vaja za možgane. Redna vadba pomaga, da se zmanjšuje aktivnost tistih delov možgan, ki so povezani z negativnimi mislimi, tesnobnostjo in depresijo. Istočasno se poveča aktivnost tistih delov, ki so povezani z veseljem, zadovoljstvom in mirom.
Obstajajo pa tudi druge stvari, ki nam lahko pomagajo.
Drobni dnevni rituali uživanja. Vnesimo v svoj dan drobne rituale, ki nam pomagajo zavedati se lepega. To so lahko preproste stvari kot na primer vzeti si trenutek zase in svoje misli ob jutranji kavi, kratek sprehod po soncu med odmorom za malico, jutranji klepet s sodelavci. Ni pomembno, kaj so te drobne stvari, pomembno je, da v njih uživamo.
Zmanjšajmo multi-tasking. Zavedanje trenutka (in morda njegovih lepot) zahteva našo polno pozornost, ki je nemogoča, če počnemo več stvari hkrati. Če na primer med slastnim kosilom srfamo po internetu, v hrani gotovo ne bomo tako uživali kot bi lahko. Osredotočimo se na eno stvar naenkrat, če želimo polno užiti, kar se nam ponuja.
Ustavi se, da poduhaš rože. Je star rek, a dober nasvet. Bolj bomo izkoristili in užili, kar se nam lepega ponuja, če se bomo za hip ustavili in to polno začutili. Povečali bomo zadovoljstvo in užitek, pa čeprav si vzamemo le nekaj sekund. Če to delimo z drugimi, še bolje.
Podoživimo srečne spomine. Ni se nam potrebno omejevati na sedanji trenutek. Spominjanje in podoživljanje lepih trenutkov iz preteklosti vodi k pozitivnim občutkom v sedanjosti.
5. Zmigaj se!
Ja, že vemo, a kljub temu. Um in telo sta povezana. Ko izboljšujemo svoje fizično zdravje in kondicijo, neposredno vplivamo na mentalno in čustveno počutje. Vadba ne jača zgolj srca in telesa, temveč prispeva k sproščanju endorfinov, močnih kemičnih snovi, ki izboljšujejo počutje in povečujejo energijo.
Ni nam treba postati športni fanatik, da bi želi sadove. Že lahka aktivnost lahko privede do velikega izboljšanja našega mentalnega in čustvenega zdravja. Zato, zmigajmo se!
Kako naj torej poskrbimo, da bomo duševno bolj zdravi in zadovoljni v življenju kljub temu, da na veliko pomembnih okoliščin nimamo vpliva? Tako, da se posvetimo tistim, na katere ga imamo. Pri tem nam lahko pomagajo zgoraj našteti nasveti. Res pa je tudi, da jih lahko doživljamo kot še enega od seznamov stvari, ki se jih ne bomo nikoli lotili. Razlogov in tudi izgovorov za to imamo običajno obilo pri roki. Izbira pa je tokrat zares naša.