Članki

Nihče od nas ni popoln, kar pomeni, da vsi delamo napake. Biti sposoben opravičiti se za napake in reči ‘oprosti’ nas dela močnejše. Sposobnost opravičiti se nam pomaga, da se znebimo občutka krivde, ki ga morda občutimo, pomaga obnoviti zaupanje in v nekaterih primerih nam pomaga, da ‘ohranimo obraz’.

Otoček nekje sredi Jadrana. Lahno se zibljem v mreži pod zeleno oljko, pogled nese daleč, na prostranstvo neskončne modrine, ki jo prekinjajo le silhuete kornatskih otokov daleč na obzorju. Toplo sonce prijetno greje, morski vetrič nežno boža… Zvok valov, ki nežno udarjajo ob obalo, ponuja pobeg misli … tja nekam, kjer sem samo jaz in niti ene skrbi na celem svetu… Pa kaj še!

Deseti oktober je svetovni dan duševnega zdravja. Mediji in strokovnjaki vsevprek svetujejo, kako ga ohranjati ter kako ga ponovno pridobiti, če imamo morda občutek, da smo ga v stresnih izkušnjah vsakdanjika spotoma izgubili.

Z Mojco Brezavšček, psihoterapevtko, magistro psiholoških znanosti in terapevtko medicinske hipnoze, smo se med drugim pogovarjali o pripravi otrok na začetek šolskega dela, o sodelovanju trikotnika šola-starši-otroci, o strahu otrok pred šolskim stresom in kako ta vpliva na otrokovo psihosomatsko stanje.

Začetek šole pomeni veselje ob srečanju s sošolci ter obet neskončnih svetov novih znanj in raziskovanj. Pa tudi urnike, disciplino, učenje, pisanje domačih nalog, pravila in red.

Ariana, mlada mamica, z dobro, a zahtevno službo, zdravima otrokoma, razumevajočim partnerjem, brez finančnih težav, je prišla na psihoterapijo po daljšem obdobju depresije in hudega stresa, prestrašena zaradi vsiljivih destruktivnih misli, ki so se ji nenehno motale po glavi in zmedena, ker ni razumela vira svojih težav. Na videz idealno

Kljub pregovorno najsrečnejšemu obdobju naših življenj je tudi otroštvo in mladostništvo čas, v katerem lahko otroci razvijejo pretirano zaskrbljenost, strahove in hudo tesnobo.

Kot starš ste gotovo velikokrat pod stresom. Mogoče se ne zavedate, da lahko stres in druge dnevne napetosti močno vplivajo na vašega otroka. Zaradi njihove čustvene in intelektualne nedozorelosti so otroci učinkom stresa še posebej izpostavljeni.

Mnogi so prepričani, da je prepir v odnosu nekaj slabega, vendar pa o trdnosti veze pove največ ravno to, kako sta dve osebi sposobni reševati konflikte. Sposobnost reševanja konfliktov krepi vezo, saj spodbuja komunikacijo, ki je ključnega pomena za vsak zdrav odnos.

Anksioznost je lahko koristno čustvo. Njegova naloga je, da nas opozori na nevarnost. Problem je, ker se nekateri počutijo anksiozne tudi takrat, ko se ne soočajo z nikakršno resno nevarnostjo.

Ko se vaš prijatelj/partner/družinski član spopada z depresijo, ste morda tudi sami zmedeni in frustrirani. Morda vas skrbi, da ne bi česa narobe rekli in se zato počutite, kot bi hodili po jajcih. Ali imate morda občutek, da vaše besede nimajo nobenega učinka in se zato nehate truditi.

Včasih nas prežameta občutka jeze in frustracije in takrat se lahko odzovemo na način, ki ni značilen za nas. Upravljanje z jezo se nanaša na spretnosti, ki nam pomagajo prepoznati kdaj in zakaj razvijemo jezo in kako se spopasti s temi občutki na umirjen, zbran in konstruktiven način.

Kaj je pasivno agresivno vedenje in kako se lahko spopadate s tistimi, ki svojo jezo izražajo na ta način? Ali ste dnevno v stiku z nekom, ki je pasivno agresiven? Je to prijatelj, sodelavec ali družinski član, ki postaja nemogoč zaradi svojega posrednega načina izražanja jeze?

Zbrati pogum za priznanje, da potrebujete pomoč, je včasih težko. Ko pa ste naredili ta pomemben korak, ste na pravi poti za dosego zastavljenih ciljev in želenih sprememb.